Komisija sprejela širitveni sveženj 2024

Evropska komisija je danes sprejela svoj letni širitveni sveženj, v katerem je podrobno ocenila trenutno stanje in napredek Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije, Srbije, Gruzije, Republike Moldavije, Ukrajine in Turčije na njihovi poti k pristopu k Evropski uniji. Ocenam so priložena priporočila in smernice o prednostnih reformah.

Širitev je zgodovinska priložnost tako za pristopne države kot za sedanje države članice in EU kot celoto. Večja in močnejša Unija ima pomembne socialno-ekonomske, politične in varnostne prednosti.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala: „Zaradi napetih geopolitičnih razmer je bolj kot kadar koli doslej nujno, da dokončamo ponovno združitev naše celine v skladu z istimi vrednotami demokracije in pravne države. V zadnjih letih smo že dosegli velik napredek pri vključevanju novih držav članic in širitev bo ostala med glavnimi prednostnimi nalogami nove Komisije.“

Širitveni proces še naprej temelji na dosežkih in je odvisen od objektivnega napredka posameznih partneric. To zahteva odločno izvajanje nepovratnih reform na vseh področjih prava EU, s posebnim poudarkom na temeljnih prvinah širitvenega procesa. Demokracija, pravna država in temeljne vrednote bodo še naprej temelji širitvene politike EU. Članstvo v EU ostaja strateška izbira.

Širitveni proces je v letih 2023 in 2024 dobil nov zagon. Z Albanijo je bil 15. oktobra 2024 odprt sklop temeljnih prvin. Pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo so se začela na prvih medvladnih konferencah junija 2024. Črna gora je po izpolnitvi vmesnih meril za poglavja o pravni državi na poti, da začasno zapre dodatna pogajalska poglavja. Evropski svet je marca 2024 sklenil, da začne pristopna pogajanja z Bosno in Hercegovino. Konec leta 2023 je bil tako z Albanijo kot s Severno Makedonijo zaključen pregled usklajenosti zakonodaje.

Junija 2024 je bilo na medvladni konferenci potrjeno, da Črna gora na splošno izpolnjuje vmesna merila za poglavji 23 in 24 o pravni državi, kar omogoča začasno zaprtje nadaljnjih poglavij, če bodo izpolnjeni pogoji. Na področju pravne države in pravosodja je potreben nadaljnji napredek.

Komisija potrjuje oceno, da je Srbija izpolnila merila za odprtje sklopa 3 (konkurenčnost in vključujoča rast). Po pričakovanjih bo Srbija v prihodnjem letu pospešila delo v zvezi z izvajanjem reform, povezanih s pristopom k EU, na vseh področjih, s posebnim poudarkom na vmesnih merilih za pravno državo ter zagotavljanju resnično ugodnega okolja za civilno družbo in medije, pri čemer si mora verodostojno prizadevati za zaustavitev dezinformacij in tujega manipuliranja z informacijami.

Kar zadeva Albanijo, Komisija pozdravlja začetek pogajanj o sklopu temeljnih prvin na drugi medvladni konferenci, ki je potekala 15. oktobra 2024. Ključno je, da oblasti še pospešijo reforme, namenjene pristopu k EU, zlasti na področju pravne države, utrditve bilance na področju kazenskega pregona, učinkovitega boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter spodbujanja temeljnih pravic, vključno s svobodo medijev, lastninskimi pravicami in pravicami manjšin.

V primeru Severne Makedonije mora država še naprej izvajati reforme, povezane z EU, zlasti v okviru sklopa temeljnih prvin, predvsem na področju pravosodja ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Okrepiti je treba zaupanje v pravosodni sistem. Pregledi zakonodaje za vseh šest sklopov pravnega reda EU so bili zaključeni decembra 2023.

Bosna in Hercegovina je dosegla oprijemljive rezultate, tudi na področju upravljanja migracij, popolne usklajenosti s skupno in zunanjo varnostno politiko EU ter s sprejetjem zakonodaje o integriteti sodstva, preprečevanju pranja denarja in nasprotju interesov. Evropski svet je marca 2024 sklenil, da začne pristopna pogajanja z Bosno in Hercegovino. Komisija pripravlja pogajalski okvir, da bi ga Svet sprejel, ko bodo izvedeni vsi ustrezni koraki iz priporočila Komisije iz oktobra 2022.

Kosovo je prošnjo za članstvo v EU vložilo decembra 2022. Komisija je na razpolago, da pripravi mnenje o prošnji Kosova za članstvo takoj, ko ga bo Svet zahteval. V boju proti organiziranemu kriminalu je bil dosežen napredek, poslovno okolje pa se je izboljšalo. Liberalizacija vizumskega režima za Kosovo je začela veljati 1. januarja 2024. Kosovo mora okrepiti prizadevanja za krepitev pravne države in javne uprave ter za zaščito svobode izražanja.

Začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino je pomembno priznanje odločenosti Ukrajine, da nadaljuje reforme na poti pristopa k EU. Po prvi medvladni konferenci junija 2024 analitični pregled pravnega reda (pregled usklajenosti zakonodaje) poteka brez težav. Komisija se veseli začetka pogajanj, začenši s sklopom temeljnih prvin, ko bo Ukrajina izpolnila vse pogoje, in sicer čim prej leta 2025.

Začetek pristopnih pogajanj je pomembno priznanje odločenosti Moldavije, da nadaljuje reforme na poti pristopa k EU kljub stalnemu vmešavanju Rusije in posledicam vojaške agresije Rusije proti Ukrajini.  Po prvi medvladni konferenci junija 2024 analitični pregled pravnega reda (pregled usklajenosti zakonodaje) poteka brez težav. Komisija se veseli začetka pogajanj, začenši s sklopom temeljnih prvin, ko bo Moldavija izpolnila vse pogoje, in sicer čim prej leta 2025.

Čeprav je Evropski svet Gruziji decembra 2023 podelil status kandidatke, je bil njen pristopni proces k EU medtem zaradi ukrepov, ki jih je gruzijska vlada sprejela od pomladi 2024, dejansko ustavljen. Gruzijski državljani so 26. oktobra 2024 glasovali na parlamentarnih volitvah. V predhodnih ugotovitvah skupne mednarodne misije za opazovanje volitev pod vodstvom Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (OVSE/ODIHR) je bilo ugotovljenih več pomanjkljivosti, ki so se zgodile v napetem in močno polariziranem okolju. Sporočene slabosti med drugim vključujejo nedavne zakonodajne spremembe volilnega postopka, pogoste kompromise glede tajnosti glasovanja, postopkovne nedoslednosti, ustrahovanje in pritisk na volivce, ki so negativno vplivali na zaupanje javnosti v postopek. Te predhodne ugotovitve potrjujejo potrebo po celoviti volilni reformi, ki je bila poudarjena že v preteklih ključnih priporočilih.

Turčija je država kandidatka in ena od ključnih partneric Evropske unije. Kljub temu so pristopna pogajanja z njo od leta 2018 v skladu s sklepom Sveta ustavljena. EU ima še vedno resne pomisleke na področju temeljnih pravic in pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva. Dialog o pravni državi in temeljnih pravicah ostaja sestavni del odnosov med EU in Turčijo. Po strateških smernicah Evropskega sveta iz aprila 2024 je odnose s Turčijo zaznamovalo postopno ponovno sodelovanje, sprejeti pa so bili tudi konkretni ukrepi za konstruktivne izmenjave o vprašanjih skupnega interesa.

Naslednji koraki

Svet mora zdaj proučiti današnja priporočila Komisije in sprejeti odločitve v zvezi z nadaljnjim potekom širitvenega procesa.

Ozadje

Širitev EU bo sedanjim in prihodnjim članicam prinesla daljnosežne socialno-ekonomske koristi. Povečanje števila potrošnikov na enotnem trgu bo podjetjem zagotovilo velike priložnosti za svobodnejše širjenje in trgovanje. Da bi srednjeročno omogočili vzdržno rast in dosegli napredek pri izpolnjevanju ekonomskih meril za članstvo v EU, je vse bolj pomembno, da države širitve pospešijo strukturne reforme. To vključuje zagotavljanje delovanja tržnih gospodarstev in dokazovanje sposobnosti za soočanje s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami v EU. Ekonomske politike bi morale podpirati tudi ambiciozne cilje v okviru zelenega in digitalnega prehoda.

Nova orodja in instrumenti spodbujajo socialno-ekonomsko rast v naših partnerskih državah. EU ob pospeševanju pristopnega procesa omogoča zgodnejše izkoriščanje nekaterih prednosti enotnega trga in zagotavlja večjo finančno pomoč, da bi našim partnericam omogočila postopno vključevanje in vpetost v EU. Reforme, v središču katerih sta pravosodje in pravna država, spodbujata, poleg uspešnih gospodarskih in naložbenih načrtov, tudi načrt za rast za Zahodni Balkan z instrumentom za reforme in rast v višini 6 milijard evrov ter instrument za Ukrajino v višini 50 milijard evrov. V istem smislu je Komisija 10. oktobra 2024 predstavila načrt za rast za Moldavijo z instrumentom za reforme in rast v višini 1,8 milijarde evrov za podporo njenim socialno-ekonomskim reformam in spodbujanje naložb.

Več informacij

Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2024

Izjavi visokega predstavnika/podpredsednika Borrella in komisarja Várhelyija za tiskovno konferenco

Informativni pregled pristopnega procesa EU

Za podrobnejše ugotovitve in priporočila za posamezne države glej:

Albanija: Poročilo; informativni pregled za državo

Bosna in Hercegovina: Poročilo; informativni pregled za državo

Kosovo: Poročilo; informativni pregled za državo

Črna gora: Poročilo; informativni pregled za državo

Severna Makedonija: Poročilo; informativni pregled za državo

Srbija: Poročilo; informativni pregled za državo

Turčija: Poročilo; informativni pregled za državo

Ukrajina: Poročilo; informativni pregled za državo

Moldavija: Poročilo; informativni pregled za državo

Gruzija: Poročilo; informativni pregled za državo

Citati

Zaradi napetih geopolitičnih razmer je bolj kot kadar koli doslej nujno, da dokončamo ponovno združitev naše celine v skladu z istimi vrednotami demokracije in pravne države. V zadnjih letih smo že dosegli velik napredek pri vključevanju novih držav članic in širitev bo ostala med glavnimi prednostnimi nalogami nove Komisije.

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije

Zadnjih pet let so zaznamovali izzivi brez primere, ki kažejo pomen novega zagona širitve EU. Naši partnerji to jemljejo resno. Članstvo v EU je danes bolj kot kadar koli doslej strateška izbira. Uskladitev z vrednotami EU, začenši s pravno državo, in s skupno zunanjo in varnostno politiko EU je najpomembnejši znak strateške usmeritve v novih geopolitičnih razmerah. S procesom, ki temelji na dosežkih, skupaj gradimo močnejšo Unijo.

Visoki predstavnik in podpredsednik Josep Borrell

Širitev predstavlja geostrateško naložbo v mir, stabilnost, varnost in gospodarsko rast na naši evropski celini. Naš letni širitveni sveženj zagotavlja dejansko in pošteno oceno napredka naših partneric skupaj z jasnimi smernicami, ki jim omogočajo, da ugotovijo, na katerih področjih lahko pospešene reforme spodbudijo njihov napredek na poti k članstvu v EU. Z namenskimi gospodarskimi in naložbenimi načrti, instrumentom za Ukrajino ter načrtoma za rast za Zahodni Balkan in Moldavijo smo vzpostavili dodatna orodja in instrumente za pomoč državam pri pospeševanju socialno-ekonomske konvergence in reformnih prizadevanj na njihovi poti v EU.

Komisar za sosedstvo in širitev Olivér Várhelyi